Ste na novo diagnosticirani in želite izvedeti več o celiakiji? Ali vas preprosto zanima in iščete uporaben vpogled, kaj v resnici pomeni celiakija? V tem članku lahko namreč ugotovite eno najpogostejših trajnih bolezni, ki prizadene približno 1% splošne populacije po vsej Sloveniji.

Kaj natančno je celiakija? 

Celiakija (imenovana tudi celiakijska bolezen ali glutenska enteropatija) je bolezen prebavnega sistema, ki poškoduje tanko črevesje z vmešavanjem v absorpcijo hranil, prisotnih v hrani. Ljudje s celiakijo so intolerantni na gluten, beljakovinsko snov, ki jo vsebuje večina žit: pšenica, ječmen, rž, kamut, pira, tritikale, oves. Zaužitje te snovi pri osebi s celiakijo dejansko povzroči nenormalno imunsko reakcijo limfocitov, prisotnih v črevesnih vilih, ki pokrivajo stene tankega črevesa, organa, ki je odgovoren za absorpcijo hranilnih snovi v kri. Ta reakcija naredi tanko črevo manj sposobno absorbirati hranila, kar povzroča fiziološke spremembe in podhranjenost, kar v najresnejših in zapoznelo diagnosticiranih oblikah povzroči resne poškodbe na stenah tankega črevesa (atrofija črevesnih vil).

Kakšni so simptomi?

Značilni simptomi celijakije so ponavadi prebavne narave:

• driska
• bolečine v trebuhu
• občutek napihnjenosti
• slabost
• bruhanje
• pomanjkanje apetita

Simptomi se pa lahko pojavijo tudi v izven črevesni obliki, in sicer:

• glavobol
• občutek kronične utrujenosti ali težave z koncentracijo
• izguba teže
• anemija
• neplodnost in amenoreja
• osteoporoza
• bolečine v sklepih in mišicah

Pri otrocih se lahko celiakija pojavi tudi z rastnimi in razvojnimi motnjami.

Kako diagnosticirati celiakijo? Vodnik za klinične teste, ki jih je potreba opraviti:

Simptomi, ki napovedujejo začetek celiakije, se običajno razlikujejo od osebe do osebe in jih je mogoče zamenjati z drugimi patologijami, kar odloži izid diagnoze. Zato je potrebno opraviti posebne diagnostične preiskave.

• Krvni test – ki vam omogoča odkriti prisotnost specifičnih protiteles (anti-transglutaminaza IgA in IgG, anti-endomizijev IgA in IgG, anti-gliadin IgG);
• Endoskopski pregled z biopsijo tankega črevesa, kar bo zagotovilo gotovost diagnoze pri odraslih
• Spremljanje – redni cikli pregledov od trenutka diagnoze za spremljanje odziva na brezglutensko dieto

Pri otrocih in mladostnikih je diagnostični proces na srečo manj invaziven in travmatičen. Če sumite, da trpite za celiakijo ali se bojite za nekoga, ki vam je blizu, vam svetujemo, da se posvetujete s svojim zdravnikom, ki vas bo lahko napotil v bolnišnico v vašem mestu ali regiji, kjer vam lahko postavijo diagnozo po uradnem protokolu. 

Za dodatne informacije se obrnite na:

Slovensko društvo za celiakijo

Kateri so vzroki bolezni?

Kot toliko drugih patologij ima tudi celiakija močno dedno komponento. Glede na različne študije, ki so bili opravljene pri bolnikih s celiakijo, se intoleranca na gluten preneha in je prisotna pri približno 10% sorodnikov prve stopnje, ne glede na starost in spol. Tudi spol je lahko pomembe. Avtoimunska narava celiakije pravzaprav bolj izpostavlja ženski spol, čigar hormonska struktura nakazuje na vnetja in nenormalne odzive imunskega sistema.

Kako zdravimo celijakijo?

Edina terapija, ki lahko zagotavlja popolno zdravstveno stanje za celiakije, je dieta brez glutena,ki temelji na izločanju vseh žit, ki vsebujejo gluten. Na srečo je danes veliko vprašanj in občutljivosti glede vprašanja celiakije. Poleg tega, da lahko izkoristijo mesečni bon za nakup izdelkov brez glutena, lahko ljudje s celiakijo računajo na široko paleto izdelkov brez glutena, ne le osnovnih izdelkov, kot sta kruh in testenine, temveč tudi piškotov, prigrizkov, sladic itd,… Tudi svet gostinstva in gostoljubja se vedno bolj odpira potrebam ljudi s celiakijo in intoleranco na gluten.

Celiakija in žita: kje najdemo gluten?

O glutenu pogosto slišimo, a kje točno ga najdemo?

Gluten je v prvi vrsti vodotopna beljakovinska snov, ki jo najdemo v večini žit: pšenica, pira, ječmen, rž, kamut, tritikale, oves.

Beljakovinska frakcija glutena, ki je odgovorna za toksični učinek na celiakijo, je prolamin, ki ima glede na žito različno ime: gliadin (pšenica), sekalin (rž), vrstni red (ječmen), avenin (oves) ).

Gluten je torej prisoten v vseh živilih, ki vsebujejo te vrste žit.

Sem spadajo na primer moka, kruh, testenine, pice, piškoti in na splošno vsi pekovski izdelki.

Na žalost popolne izključitve glutena iz prehrane ni enostavno doseči: žita, ki niso dovoljena obolelim s celiakijo, najdemo v številnih živilskih izdelkih in tveganje za naključno onesnaženje z glutenom je pogosto prisotno v proizvodnih procesih živilske industrije.

Toda kakšen je največji delež glutena, ki ga lahko vsak dan zaužije oseba s celiakijo?

Oseba s celiakijo ne sme presegati praga 10 mg glutena na dan, v primeru, da se ta prag preseže, razvije vse svoje strupene učinke na intolerantni organizem.